torek, 16. oktober 2012

midva

že dve leti je.
kako hitro gre čas. 
pa vedno se mi je to zdel najbolj patetičen stavek na planetu zemlja.

včasih se mi še vedno zdi, da sva taka, kot na dan, ko sva šla na 'tisto' jesensko potepanje.
ko sem se plazila po vseh štirih čez ledenik. 


 spet drugič se mi zdi, da sva drugačna.
da nisva samo zaljubljena.

foto: Robert Zabukovec

 da ljubiva. 
z vsem srcem.

foto: Robert Zabukovec

in kot pred dvema letoma.
 on na realnih tleh. 
jaz se večkrat grem ano karenino. 
ker mi včasih pač paše.
on zorganiziran od minute, ko se zbudi pa do globokega vdiha, ko ga zvečer zmanjka. 
organizacija vsekakor ni ravno moja vrlina.
Mr ne zanima, kaj si ljudje mislijo o njem. 
je pač on.
jaz? 
obremenjujem se s tem,da ne bi bila kot drugi.
čeprav tega nikomur ne priznam.
on ne nosi maske.
jaz nosim kar cel omet.

zato me že stotič poljubiš. 
kot prvič. 
in najina zgodba se znova začenja. 
med nama je zopet skrivnostna bližina. 
in dan bo prepoln hrepenenja.
(feri lainšček)

1 komentar: